»Zarana dlan še kar tiščim / v tisto smer. / Mogoče, / mogoče bo zdaj lažje / vstati iz postelje / in se odpeljati // v praznino.«

»Preteklosti ni. / Je sedanjost, / v njej sreča, praznina, / žalost spomina. / Minula radost boli. / So odsotnost, amputirani čas, / votlo srce in pozabljeni jaz. / Preteklosti ni.«

»Logika in perspektiva sta samo pripomočka, s katerima / prepričujemo sebe in druge, da je utvara popolna, večna, / neuničljiva. Potem pride Praznina in nas odpihne v / poslednji kot svoje ničnosti, da smo čisto majhni, kot na / sliki oni, ki stojijo v daljavi.«

»sem kakor voda v posodi, / vse prehaja iz praznine, / vse, kar vidim, je utvara. / Val se lomi, pada / in vodne kapljice z njim.«

»Gledamo v nasičeno praznino.«

»Zazevala je praznina v svetu sodobne umetnosti.«

»Človek v morju je zgodba moškega, samega v praznini.«

»Umik teh knjig ustvarja veliko praznino v visokem šolstvu.«

»Smrt Andica pušča ogromno praznino.«